Izjava pred smrtjo.

 In v bolnici je 1x gledala v strop in se smehljala in mi govorila A JIH VIDIŠ?, nisem vedela kaj naj ji rečem, pa sem rekla DA JIH NE POZNAM, odgovorila mi je DA JIH ONA TUDI NE POZNA; A DA SO JI VŠEČ. Takrat sem prvič pomislila da angeli čisto zares obstajajo (pa nisem verna, čeprav imam vse zakramente).

Pavel Matej Rak in Prehod Duš

Pavel Matej Rak je napisal knjigo Prehod duš, v kateri razlaga svoja doživetja in spoznanja z one strani vidnega. Zapiske naj bi si delal več kot trideset let in jih navsezadnje zapisal v knjigo. Za sebe trdi, da je njegova usoda opazovanje zasmrtnega življenja. Posebne izkušnje naj bi imel že od rosnih nog, ko je doživljal stvari ki jih drugi niso.

Pavel Matej Rak v svoji knjigi opisuje, kako mu je dano spoznavanje duš pokojnikov, znano mu je kako se gibajo in kako se sporazumevajo. Poleg opisovanja življenja po življenju, se Rak ne ogne pokopališčem in v knjigi opisuje njihov pomen na umrle in živeče ljudi.

Moj komentar: Mene knjiga ne prepriča. Vseeno mi ni žal, da sem jo prebrala

Življenje po smrti 3. del

Bralec tega dnevnika je najbrž pred kratkim izgubil svojega bližnjega. Zakaj bi sicer bral vsebine povezane z življenjem po smrti?

Če je temu tako, te dragi brale najbrž zanima, kaj se dogaja v glavi žalujočega dobro leto in pol po izgubi nekoga, ki ti je pomenil vse. Odgovor na to vprašanje je težak. Čustva so še vedno zelo zelo prisotna, intenzivnost čustev je podobna, le čustveni izpadi so manj pogosti.

Ali še verjamem v življenje po smrti? Definitivno da. Se še vedno dogajajo nerazložljive stvari? Da, vendar manj pogosto. Ali je razlog temu manjša pozornost ali kaj drugega pa ne znam odgovoriti.

V tem času sem prebrala kar nekaj knjig na tematiko smrti in morebitnega življenja po njej. Bralcu priporočam predvsem knjigo Deepak Chopra - Življenje onstran smrti. Od 20 knjig na to temo je ta edina, ki je objektivna in vsebuje izjemno veliko informacij.

Smrt oz. življenje po smrti 1. del

Ali življenje po smrti obstaja?

To je vprašanje, ki si ga zastavi prav vsak človek vsaj enkrat v življenju. Ljudje si že dokaj zgodaj ustvarimo neko predstavo o smrti. Nekateri so čisti skeptiki in verjamejo, da smo ljudje le najbolj razvita živalska vrsta, da je zavest del našega fizičnega telesa in da živimo le enkrat. Smrt je nepreklicen konec. Druga skrajnost so spiritualisti, ki "vedo", da življenje po smrti obstaja in celo prakticirajo pogovore s pokojnimi dušami. Velika večina ljudi nas je nekje vmes. Upamo in si želimo da življenje po smrti obstoja, v to morda celo verjamemo vendar nismo čisto prepričani.

To ali življenje po smrti obstaja ali ne, nam niti ni pomembno ne glede na nazor, dokler ne ne prestrese, šokira smrt nekoga ki nam je resnično zelo blizu. V obdobju žalovanja se poglabljamo vase in iščemo zunanje informacije. V tem obdobju so celo skeptiki sposobni spremeniti svoj nazor, čeprav je to težko, saj je nazor vsajen globoko v njihovih dušah.

Prav neverjetno je, v kaj se ljudje poglabljamo v obdobju po smrti nekoga bližnjega in še bolj to na kaj postajamo pozorni. Ugotavljamo, da je npr. v zadnjih 4 mesecih kar 5x prišlo do nerazložljive okvare gospodinjskih aparatov, 1x je začel delovati ventilator ne da bi ga kdo prižgal, crknejo 4 žarnice...

Je možno da so to naključja, ki ji v normalnem obdobju življenja niti nebi zaznali?

Pes, ki je star 7 let in drugače izjemno miren naredi v naši odsotnosti hiši pravo razdejanje. Potrga zavese z 2 oken, naredi 2 veliki luknji v dežnik, spraska vrata in prižge 2 luči v 2 predsobah. Sestra sliši korake po stopnicah v prazni hiši in psu se meša od veselja.

Se meša moji sestri, smo že vsi zmešani ali je možno da je pokojna duša prišla na obisk?