Smrt oz. življenje po smrti 1. del

Ali življenje po smrti obstaja?

To je vprašanje, ki si ga zastavi prav vsak človek vsaj enkrat v življenju. Ljudje si že dokaj zgodaj ustvarimo neko predstavo o smrti. Nekateri so čisti skeptiki in verjamejo, da smo ljudje le najbolj razvita živalska vrsta, da je zavest del našega fizičnega telesa in da živimo le enkrat. Smrt je nepreklicen konec. Druga skrajnost so spiritualisti, ki "vedo", da življenje po smrti obstaja in celo prakticirajo pogovore s pokojnimi dušami. Velika večina ljudi nas je nekje vmes. Upamo in si želimo da življenje po smrti obstoja, v to morda celo verjamemo vendar nismo čisto prepričani.

To ali življenje po smrti obstaja ali ne, nam niti ni pomembno ne glede na nazor, dokler ne ne prestrese, šokira smrt nekoga ki nam je resnično zelo blizu. V obdobju žalovanja se poglabljamo vase in iščemo zunanje informacije. V tem obdobju so celo skeptiki sposobni spremeniti svoj nazor, čeprav je to težko, saj je nazor vsajen globoko v njihovih dušah.

Prav neverjetno je, v kaj se ljudje poglabljamo v obdobju po smrti nekoga bližnjega in še bolj to na kaj postajamo pozorni. Ugotavljamo, da je npr. v zadnjih 4 mesecih kar 5x prišlo do nerazložljive okvare gospodinjskih aparatov, 1x je začel delovati ventilator ne da bi ga kdo prižgal, crknejo 4 žarnice...

Je možno da so to naključja, ki ji v normalnem obdobju življenja niti nebi zaznali?

Pes, ki je star 7 let in drugače izjemno miren naredi v naši odsotnosti hiši pravo razdejanje. Potrga zavese z 2 oken, naredi 2 veliki luknji v dežnik, spraska vrata in prižge 2 luči v 2 predsobah. Sestra sliši korake po stopnicah v prazni hiši in psu se meša od veselja.

Se meša moji sestri, smo že vsi zmešani ali je možno da je pokojna duša prišla na obisk?