še en zanimiv prispevek

Prispevek je že star, pa vendarle.

Mene je spreletel srh, ko sem še ob živem partnerju dobila podobo pogreba, veliko gručo ljudi, in blond žensko, ki je stala.

Njegova mati je blond, bilo je ogromno ljudi na pogrebu.

Me obišče in ga čutim v duši, ko pride. Ponavadi pred "obletnicami", ker ne želi, da hodim na grob, ker ni tam doma. Kar vem tudi sama.So nerazložljive energije, ki jih ne razume tisti, ki tega ni doživel. Tri dni nazaj me je obiskal, dva dni sem močno čutila, ker imam že tako premočan šesti čut. Napisala sem mu čestitko za včerajšnji rojstni dan, potem se je umirilo. On, kot tudi jaz veva, da ni tam doma, ker so bile sumljive okoliščine, da je tri leta in pol nazaj umrl pri rosnih 32 letih. S taščo sva se vedno razumeli, a ko je odšel, je začela tekmovati za njegovo ljubezen. Katastrofa.Zapečatila je njegovo sobo in nimam niti vstopa več. Tja, kjer je bil najin prostor.
Predolga zgodba. Mene obišče nekaj dni pred svojim rojstnim dnevom, na dan smrti in na dan, ko sem zvedela, da je odšel med angele. Ne želim razlagati, vendar vem, da je takrat z menoj. Ker samo on ve, da takrat čutim, kot čutim. Energije v duši so zelo močne. Nihče mi ne more reči, da je lari fari. Ker ni.

In to spodaj zelo drži. In on to ve. Če bi poznali zgodbo, bi vedeli tudi vi.

Ni smrt tisto, kar loči nas
in življenje tisto, kar druži nas,
so vezi močnejše,
nepomembne zanje so razdalje, kraj in čas.
Ostaja vez, ki nas ne more ločiti,
ki druži nas
in povezuje v duši.